Zunanji učenec je lahko vsak, ki redno hodi na redno vadbo, zdravljenje, delavnice in individualne učne ure.
Kako lahko postaneš notranji Daojia učenec?
Notranji Daojia učenec postaneš tako, da napišeš prošnjo in nato dokažeš svojo pripravljenost biti daoistični učenec.
Kakšna je razlika med notranjim in zunanjim učencem?
Zunanji in notranji učenec sta deležna istega učenja. Razlika pa je v vodstvu pri vadbi na recept, v pozornosti in pravem daoističnem odnosu med učencem(di zi) in mojstrom(shi fu), ki ga je deležen notranji učenec.
Kdo je v resnici pripravljen biti Daojia notranji učenec?
Ali si zares pripravljen/a videti svoje stanje in biti iskren/a učenec/ka?
Ali si se pripravljen/a odpovedati načinu življenja kot ga živiš sedaj?
Ali si pripravljen/a hoditi pot resnice, dokler jo ne udejanjaš s celim svojim bitjem?
Ali si pripravljen/a spremeniti in vzgajati svoje fizično, duševno in duhovno telo, dokler ne žari s celim svojim potencijalom?
Ali si iskren/a in pripravljen/a izražati brezpogojne kvalitete s svojim bitjem?
Ali si se pripravljen/a odpovedati trgovanju, maskam, bogastvu, slavi in egoizmu?
Ali si pripravljen/a vzgajati čist in skrben odnos med učencem in mojstrom?
Ali si pripravljen/a prepustiti se vodstvu in vdano udejanjati učenje?
Tudi če so najvišje metode kultiviranja posredovane, a je učenec brez teh bistvenih kvalitet, ne bo razumel ali imel kakršnokoli korist od njih. Ravno nasprotno lahko si poslabša svoj spiritualni razvoj.
(ta vprašanja so za tiste, ki so dovolj modri, dobri, iskreni in pogumni, da postanejo učenci)
učenec pride po modrost, toda že sam jo mora vsebovati toliko, da se za to odloči
učenec mora vsebovati vsaj toliko dobrote, da lahko pristopi k učitelju (z modrostjo dobrota raste)
učenec mora biti dovolj iskren, da bo naučeno lahko tudi vadil (ko tisočkrat ponoviš eno stvar postane tvoja)
z vzgajanjem dobrote bo učenec postal bolj iskren
od učenca se prčakuje pogum, da bo vstrajal v kultivaciji do svoje izpolnitve
Odnos med učencem in učiteljem je isti kot odnos med očetom in otrokom.
Odnos med učenci istega učitelja je kot odnos med brati in sestrami iste krvi.
Spoštovanje ki ga učenec iskazuje svojemu očetu je isto kot ga iskazuje svojemu učitelju.
Daoistični pregovor pravi:
Lažje si je pridobiti neprecenljiv zaklad, kot pa najti vdanega učenca.
Ni slabih učencev, so pa slabi učitelji!
Jahanje vetra in lebdenje z oblaki
Lieh Tzu je imel za učitelja nesmrtnega “Starega Shenga” in za prijatelja modreca Pai Kao Tzuja. Ko je končal svoje urjenje, se je vrnil domov drseč z vetrom na lebdečem oblaku.
Ko je človek z imenom Yin Sheng slišal za Lieh Tzuja in njegovo spretnost se je hotel učiti od njega. Odšel je do Lieh Tzuja in ga vprašal, če je lahko njegov učenec. Tako je bil zavzet, da se nauči spretnosti svojega učitelja, da ga je kar naprej motil z vprašanji. To je trajalo nekaj mesecev, toda Lieh Tzu je ostal miren in tih, kot da ga ignorira.
Yin Sheng je postal nestrpen in nato prav razdražen, da ga Lieh Tzu sploh ne uči in nekega dne je odšel v jezi in zameri.
Ko je Yin Sheng prišel domov, se je pomiril in prepoznal svojo inpulzivnost. Spoznal je, da ni ravnal ravno pametno in se je tako namenil vrniti k svojemu učitelju, če ga bo sprejel.
Ko se je vrnil mu je Lieh Tzu dejal: “Zakaj si prišel, odšel in se nato spet vrnil?”
Yin Shang je rekel: “Ko sem prvič prišel vprašat če bi me učili, ste me ignorirali. Postal sem jezen in odšel. Potem sem spoznal, da sem bil preveč nestrpen in lahkomiseln, zato sem prišel nazaj še enkrat vprašati če sem lahko vaš učenec.”
Lieh Tzu je dejal: “Sem si že mislil, da si inteligenten, toda sedaj vidim, da si prav zabit. Poslušaj skozi kaj sem šel jaz, ko sem se učil od svojih učiteljev.”
Lieh Tzu je rekel:
“Ko sem starega Shenga prosil, če bi bil moj mojster in Pai Kao Tzuja če bi bil moj prijatelj sem se trdno odločil, da bom delal zares disciplinirano s svojim duhom, dušo in telesom.
Po treh letih, sem se bal mnenja o dobrem in slabem in nisem si upal izgovoriti besed, ki bi ugajale in žalile. Šele po tem se je zgodilo, da je mojster bežno opazil mojo prisotnost.
Pet let kasneje sem svobodno razmišljal o prevšnjem in napačnem in govoril o odobravanju in zanikanju. Moj mojster se mi je prvič nasmehnil.
Sedem let kasneje so moje misli prihajale naravno brez predstav o dobrem in slabem, in besede so prihajale naravno brez kakršnega koli namena ugajanja ali žaljenja. In mojster me je prvič povabil, da se lahko usedem zraven njega.
Devet let kasneje se je zgodilo, da karkoli je prešinilo mojega duha in karkoli je prišlo iz mojih ust ni bilo ničesar, kar bi bilo prav ali narobe, ugajalo ali žalilo. Nisem se niti zabaval z idejo, da je stari Sheng moj mojster in Pai Kao Tzu moj prijatelj.”
“Bilo je takrat, da sem postal zavesten brezmejnosti in opazil da ni meje med notri in zunaj. Moje telo se je razsvetlilo z žarečo lučjo. Začel sem slišati z očmi in videti z ušesi. Uporabil sem nos kot usta in usta kot nos. Izkusil sem svet z vsemi čutili ko se je duh zbral in telo raztopilo. Ni bilo niti najmanjše razlike med kostmi in kitami. Moje telo je izgubilo težnost in počutil sem se lahek kot pero. Brez vedenja me je veter dvignil in nosil. Nosil me je sem in tja a se niti nisem vprašal ali jaz vodim veter ali veter mene.”
Potem je Lieh Tzu pogledal Yin Shenga in dejal:
“Tukaj si bil manj kot eno uro in si bil že nezadovoljen, ker te nisem učil. Poglej svoje stanje. Deli tvojega telesa ne sodelujejo, energije Neba in Zemlje ne vztopajo v tvoje telo, tvoji sklepi in kosti so tako težki, da se komaj premikaš. In ti bi se rad učil kako jezditi veter??”
Ko je Yin Sheng slišal te besede, je bil osramočen in ni več spaševal o vetru.
